Proteini rastlinskega ali živalskega izvora? Kaj je bolje?

Beljakovine so pomembno makrohranilo, vendar vsi viri beljakovin v hrani niso enaki. Ko gre za beljakovine, obstajata dve glavni skupini virov beljakovin, ki jih lahko ljudje uporabljajo. Obstajajo proteini živalskega izvora in tiste, ki se pridobivajo iz rastlin. Živalski proteini so polnovredni proteini. To pomeni, da vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih potrebujemo v naši prehrani. Rastlinske beljakovine pa so pogosto nepolnovredni vir proteinov, torej ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin. Vendar pa ponujajo druge prednosti, saj prehrana, bogata z aminokislinami živalskega izvora, poveča tveganje za srčne bolezni in možgansko kap.

Kaj pravzaprav so beljakovine?

Beljakovine najdemo povsod v telesu – v mišicah, kosteh, koži, laseh in tako rekoč vseh drugih delih ali tkivih telesa. Proizvajajo encime, ki sprožijo številne kemične reakcije, in hemoglobin, ki prenaša kisik v vaši krvi.

Aminokisline kot osnovni gradniki

Beljakovine so sestavljene iz več kot dvajsetih osnovnih gradnikov, znanih tudi kot aminokisline. Ker aminokislin ne moremo shraniti v svojih telesih, jih naša telesa proizvajajo na dva različna načina: bodisi iz nič ali s spreminjanjem drugih aminokislin. Obstaja devet aminokislin, ki jih telo ne more proizvesti. Te so znane kot "esencialne aminokisline". Te esencialne aminokisline moramo zaužiti s hrano.

Kot že omenjeno, so živalske beljakovine polnovredne beljakovine. Zagotavljajo vseh devet esencialnih aminokislin. Dobri primeri beljakovin živalskega izvora so: jajca, svinjina, perutnina, govedina ali mlečni izdelki. Nekatere beljakovine rastlinskega izvora so tudi polnovredne beljakovine, mednje spadajo npr. kvinoja ali sojini izdelki. Večina rastlinskih virov beljakovin pa je nepopolnih, a ker vsak vir rastlinskih beljakovin vsebuje drugačno sestavo devetih aminokislin, lahko preprosto jeste različno hrano in še vedno zaužijete vseh devet.

Pomembno vlogo imajo dodatna hranila

Ko jemo beljakovinsko hrano, jemo tudi vse, kar spada zraven: različne maščobe, vlaknine, natrij in drugo. In prav ta dodatna hranila imajo pomembo vlogo pri vplivanju na zdravje. Beljakovine živalskega izvora npr. vsebujejo nasičene maščobne kisline, ki negativno vplivajo na srčno-žilni sistem, če jih zaužijemo preveč, zato moramo paziti, da jih uživamo zmerno.

Prednosti proteinov rastlinskega izvora

Vrste proteinov, ki jih jeste, so lahko pomembnejše od količine proteinov, ki jih zaužijete. Rastlinske beljakovine zagotavljajo veliko hranil, vlaknin in antioksidantov, ki prispevajo k vašemu splošnemu zdravju. Dobro znane prednosti rastlinske prehrane med drugim vključujejo manjše tveganje za bolezni srca, raka, debelost ali možgansko kap.

Prednosti proteinov živalskega izvora

Tudi živalski proteini imajo svoje zdravstvene koristi. Ljudje, ki uživajo večinoma živalske beljakovine z nizko vsebnostjo maščob, kot sta perutnina in ribe, imajo manjše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, manjše tveganje za bolezni srca in manjše tveganje za raka debelega črevesa, želodca, trebušne slinavke in prostate (v primerjavi z ljudmi, ki jedo veliko rdečega mesa).

Možne težave ob uživanju zgolj rastlinske prehrane

Če želite izkoristiti prednosti rastlinske prehrane, morate jesti široko paleto zdravih rastlinskih živil. Rastlinska prehrana, ki vsebuje veliko predelane hrane in dodanih sladkorjev, ne zagotavlja ustreznih ali dovolj hranilnih snovi. Predvsem poskrbite za dobro zalogo cinka, vitamina B12, beljakovin, kalcija in vitamina D, če uživate izključno rastlinsko prehrano.

Tveganja zaradi uživanja preveč živalskih beljakovin

Študije kažejo, da je uživanje nepredelanega in predelanega rdečega mesa povezano s krajšo življenjsko dobo.

Proizvodnja beljakovin in njihov vpliv na okolje

Tako kot lahko različna živila različno vplivajo na naše zdravje, imajo različne učinke tudi na okolje. Kmetijstvo je eden od glavnih vzrokov toplogrednih plinov po vsem svetu, vendar proizvodnja vseh vrst hrane ne proizvaja enake količine CO2.

Proizvodnja živil živalskega izvora na splošno povzroča večje emisije toplogrednih plinov kot proizvodnja rastlinske hrane. Po nesorazmerno velikih emisijah izstopajo predvsem mlečni izdelki in rdeče meso. Tukaj je primer: 1 kg jagnjetine proizvede petkrat več emisij toplogrednih plinov kot 1 kg piščanca in približno 30-krat več kot proizvodnja 1 kg leče.

To pomeni, da količina beljakovin živalskega izvora, ki jih zaužijemo, močno vpliva na naše okolje, zato je pomembno, da jemo manj živalskih proizvodov.

Povzetek

Uživanje zdravih virov beljakovin, kot so fižol, oreščki, ribe ali perutnina, namesto rdečega in predelanega mesa, lahko zmanjša tveganje za različne bolezni in lahko prispeva k daljšemu življenju. Na konec koncev pa je najpomembneje jesti uravnoteženo, raznoliko prehrano, kot pa se osredotočati samo na to, ali jemo proteine živalskega ali rastlinskega izvora..